Za pravljično kuliso Avatarja se skriva "smrdeča" resnica

Maj in začetek junija sta priljubljena meseca za obisk kitajskega parka Džangdžjadžje v jugozahodni provinci Hunan, še preden se začne neznosna poletna vročina.

Narodni park, uvrščen na Unescov seznam naravne dediščine, je atrakcija za turiste, ki jih navdušujejo številni kamniti stolpi, po katerih je znana pokrajina. Kanjon je zaradi videza, ki spominja na pripovedke o pravljičnih deželah, med drugim postal kulisa za snemanje svetovno filmske uspešnice Avatar leta 2009, piše CNN.

A naravna znamenitost skriva temno plat. V kraških jamah je na tone smeti, odvržene pred več kot desetletjem. Zdaj poteka obsežna čistilna akcija, jamarji pa skušajo vsaj delno odpraviti škodo.

O okoljski katastrofi se je začelo javno govoriti marca, ko so jamarji na kitajski družbeni platformi Douyin objavili posnetke jam, napolnjenih s smetmi.

Jame so namreč med najosupljivejšimi naravnimi čudesi v regiji, oblikovane milijone let z erozijo vode. V notranjosti pogosto skrivajo vidne in skrite tokove ter dramatične apnenčaste formacije.

"Odlaganje smeti v jame stalna praksa"

Posnetki so sprožili ogorčenje v javnosti, lokalne oblasti so uvedle preiskave. Najbolj šokanten posnetek, objavljen 29. maja, prikazuje nakopičene smeti, ki so segale do sedem ali osem nadstropij visoko. Do 9. junija so jamarji odstranili kar 51 ton odpadkov – od vrečk, plastenk do oblačil.

Po pisanju CNN je bilo med smetmi ogromno gospodinjskih odpadkov, ki naj bi bili odvrženi med letoma 2010 in 2015, ko je lokalna vlada prepovedala sežiganje smeti, a ni ponudila alternative, kam naj jih domačini odlagajo.

V tem obdobju je bilo odlaganje "odvečnih stvari" v kraške jame ne le običajno, temveč včasih celo organizirano. Po poročanju državnih medijev so vasi pošiljale tovornjake, ki so zbirali smeti in jih nato odvrgli v kraške jame. Po pisanju CNN, ki povzema kitajske medije, je bila to nekaj let ustaljena praksa.

Poleg smeti imajo težave tudi z gnojnico, ki skozi apnenec pronica v jame. To območje je namreč znano po svinjskih farmah, številni beli kapniki so zdaj črno obarvani. Lokalne oblasti so doslej sprožile preiskave zoper 12 prašičjih farm, ki naj bi nezakonito izpuščale gnojnico.

Od 206 kraških jam sta onesnaženi dve tretjini, jamarji so morali čiščenje med 9. in 12. junijem začasno prekiniti zaradi toksičnega zraka. Po besedah strokovnjakov gre za ekološko katastrofo brez primere. Škode, ki je bila storjena, pa v celoti ne bodo mogli sanirati.

To ni osamljen primer. Tudi v jugozahodni provinci Guidžov so kraške jame močno onesnažene.